Vezalka se osredotoča na problematiko zapostavljanja arhitekturnega in socialnega potenciala, ki ga nosijo lokacije izven turističega centra Ljubljane. Celovški dvori, Cesta dveh cesarjev, industrijska cona Vič, Šiška, Bežigrad ipd. So območja, s katerimi Ljubljana morda ne bi privabila turistov, temveč bi s primernimi posegi ponudila kvalitetne prostore prebivalcem mesta. Zato, ker urbanizem ne sme biti zgolj sredstvo za turizem. Ker se na račun razvoja centra za turiste zanemarja ostale dele Ljubljane. Ker Ljubljana ni samo Center ampak je tudi Šiška, Bežigrad, Vič, Jarše, … Ker je več ljudi v BTC-ju, kot v centru. Ker verjamemo, da je prihodnost za arhitekturo v spremembi prostorskih politik in daljnoročnem načrtovanju, ki upošteva nižje ekonomske standarde. Ker je več smisla v pametni prenovi kot v nespametni novogradnji. Ker ni velikih projektov, javna naročila pa se zataknejo pred izvedbo. Ker je arhitektov vsako leto več in dela vse manj. Ker je med arhitekti in uporabniki prostora prepreka kot posledica nezaupanja v arhitekta in arhitekturna neizobraženost javnosti, prav tako pa zaprtosti stroke, nedostopnosti kvalitetnih arhitekturnih rešitev in stereotipna pozicija arhitekta, ki se generira skozi procese izobraževalnih institucij. Ker je potrebno opozoriti na to kar lahko naredimo in se odmakniti od nemogočega.
